Wednesday, April 18, 2012

Brecljevanje; Jani in Marko

Danes pravzaprav težko dodam kaj na tisto, kar je na svojem blogu zapisal Primož. Ker tisto vse drži in lepo povzema, kaj Marko in Jani sta in kaj počneta.

Pa vseeno še moj drobec.Težko povem kaj, kar ne bi zvenelo kot nakladanje. Marka in Janija enostavno cenim in spoštujem, tako kot avtorja, kot tudi kot osebi, ki sta zvesti svojim načelom. Poleg tega je bila včeraj edinstvena priložnost, da smo ju lahko po dolgih letih slišali skupaj - njune poti so se po Ulici talcev pač razšle (pa ni šlo za spor, da ne bo pomote). Marko je unikat, verjetno eden zadnjih svoje sorte - za koprsko mladino je z vodenjem mladinskega kluba (20 let, 350 dni na leto, kot pravi) naredil več, kot mnoge uradne inštitucije, ki mu pravijo, "naj se spusti na realna tla (ena izmed anekdot, ki jo je včeraj povedal; ob zmanjševanju podpore svojemu klubu je vprašal računovodkinjo koprskega župana o razlogih za to. Računovodkinja, ki sicer ureja račune nekoga, ki je pridelal 10 milijonov evrov dolga, je Marku ob tem precej cinično navrgla: "Brecelj, se bo treba spustiti na realna tla").
Včasih se zdi, da Marka mnogi povezujejo predvsem z obdobjem pri Buldožerjih in z albumom Cocktail - gre nedvomno za mojstrovini, a Marku se pri tem dela vsaj malček krivice. Marko ni samo nekdanji frontman Buldožerjev, ni samo avtor Cocktaila in ni samo druga polovica dueta s Feom - skratka, ni eden izmed tistih, ki se vlečejo na stare uspehe in staro slavo. Za slednjo mu je najbrž še najmanj mar. Ustvarja tukaj in zdaj ter ob tem opozarja na družbene probleme. Njegove metode so včasih nenavadne, vendar sem vedno občudoval pogum, potreben za izvedbo njegovih performansov. Nedvomno je zapleten karakter, mnogi ga imajo za čudaka, a sam se strinjam s Primožem. Marko je enostavno drugačen. In kot sem v praksi spoznal včeraj, izjemno dobra duša.

Podobno velja tudi za Janija - sicer me na gimnaziji ni učil filozofije, a ga poznam predvsem prek njegovega ustvarjanja. Tudi on ni samo Škofljica ali Žare Lepotec, pri verjetno več 100 napisanih pesmih je takšno prepričanjeo njem vsaj smešno. Kot že omenjeno, z Markom sta sodelovala pri Ulici talcev, potem se je njuna pot nekako razšla; kljub temu poleg samosvojega ustvarjanja oba druži delo z mladino - in prav okrog slednje se je včeraj vrtel glavni del njunega pogovora. Kaj naj rečem, s povedanim se v dobršnji meri strinjam, čeprav sporočilo ni ravno optimistično (in kakšno je? kdor je v zadnjem času prebral kak intervju z Janijem, mu bo že jasno). Naj bo to zaenkrat dovolj, navsezadnje so to Markovi dnevi, ne dnevi mojega nakladanja ;)

PS: pa vseeno pojdite pogledat v CD, vsaj tisti z bolj svobodnim pogledom na svet, pa tudi vsi oboževalci Marka Breclja, ne bo vam žal.  Že zato, ker je ljudi Markovega kova vedno manj...
PS 2:Tisti ta poštirkani in tazategnjeni lahko pa vse skupaj mirno izpustite, ni za vas.


No comments: